Ali se v javnem sektorju zmanjšuje poraba pisarniškega materiala?

V javnem sektorju na dve ali tri leta ministrstvo za javno upravo za nakup in dobavo pisarniškega materiala in galanterije izvede javno naročil zase in za vse naročnike, ki pristopijo k naročilu. Na zadnjem, izvedenem v letu 2024, se je naročilu, katerega vrednost je bila 3,09 milijona evrov, pridružilo 180 naročnikov. Izbrani so bili trije dobavitelji: EXTRA LUX, BIROPRODAJA in Mladinska knjiga Trgovina.

Ministrstvo podpiše le krovno pogodbo s ponudniki pisarniškega materiala, vsak posamezni naročnik nato sklene neposredno pogodbo z izbranim ponudnikom ter samostojno naroča pisarniški material in galanterijo ves čas trajanja pogodbe.

Ali se zmanjšuje poraba pisarniškega materiala, ne vejo

Ob tem se zastavlja vprašanje, ali ne bi bilo ceneje, če bi javni sektor kupoval omenjeni material neposredno od proizvajalcev materiala, brez posrednikov.

Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da morajo vsi naročniki naročati blago in storitve z izvedbo javnega naročila, kot to določa istoimenski zakon, zato ne oni ne katerikoli drugi naročnik ne more skleniti pogodbe neposredno s proizvajalcem. Poudarjajo še, da ob vsaki oddaji naročila izvedejo odprti postopek, z objavo na portalu javnih naročil kot tudi v uradnem listu EU. Tako lahko ponudbo "odda katerikoli domač ali tuji ponudnik", ki izpolnjuje zahteve naročila. Tudi v preteklih dveh javnih naročilih, leta 2021 in 2018, sta bila izbrana EXTRA LUX in Mladinska knjiga Trgovina.

Obseg elektronskega poslovanja odvisen od strank

Na omenjenem ministrstvu s podatki o tem, ali se v javnem sektorju zmanjšuje poraba pisarniškega materiala in galanterije, ne razpolagajo - prav zaradi tega, ker vsak sklene pogodbo o nakupu neposredno s ponudnikom. So pa zapisali, da je državna uprava od leta 2022 zavezana k elektronskemu poslovanju, zato večino dokumentov izda v elektronski obliki. Prav tako organi med seboj komunicirajo le na ta način.

"Obseg elektronskega poslovanja s strankami je v večini postopkov odvisen od pripravljenosti slednjih za tovrstno komunikacijo," so zapisali in dodali, da bo tako tudi vnaprej, medtem ko bodo predvidoma v začetku leta 2027 pravnim osebam posamezni organi, pri katerih bodo vloge še vedno sicer lahko vlagali v fizični obliki, dokumente vročali le še v elektronski obliki.

V Sloveniji vrsto dokumentov in potrdil že lahko uredimo in pridobimo na daljavo. Po podatkih ministrstva za digitalno preobrazbo na daljavo najpogosteje zaprosimo za izpisek iz matične rojstne knjige, za potrdilo o smrti ali zakonskem stanu, potrdilo o prebivališču, kaznovanosti in številu kazenskih točk.

Do 2030 vse ključne javne storitve v digitalni obliki

Digitalne transakcije so hitrejše, dostopnejše, udobnejše in prinašajo prihranke tako za uporabnike kot tudi za ponudnike javnih storitev, zato v skladu z vladno Strategijo digitalnih javnih storitev stremijo k temu, da bi bile do leta 2030 vse ključne javne storitve na voljo v digitalni obliki. Pa tudi, da jih bodo uporabniki v veliki meri uporabljali preko digitalnih kanalov, skupaj s svojo identiteto.

Koliko ljudi sploh ima urejeno digitalno identiteto

Za urejanje dokumentov na daljavo je nujno imeti urejeno digitalno identiteto. Po podatkih ministrstva za digitalno prihodnost ima skoraj 300.000 oseb nad 15 let mobilno identiteto smsPASS, slabih 440.000 potrdilo SIGEN-CA, vendar to ne odraža realnega stanja omenjenih identitet, saj jih lahko ima ena oseba več, so pojasnili. In dodali, da ima 759.283 oseb, starejših od 12, let pri nas e-osebno izkaznico. Za digitalno poslovanje jo uporablja dobrih 22.000 posameznic in posameznikov.